Od garažnega podjetja do tehnološkega velikana

V ospredju njegove zgodbe so vizija, inovacije in vpliv, saj je povsem preoblikoval način, kako ljudje uporabljajo računalnike, razvijajo programsko opremo in živijo v digitalnem svetu. Od operacijskega sistema Windows, ki je računalnike približal množicam, do današnjih rešitev v oblaku in umetne inteligence – dejstvo je, da Microsoft ostaja ključen igralec v oblikovanju prihodnosti tehnologije.

Vse se je začelo januarja 1975, ko je revija Popular Electronics na naslovnici objavila članek o računalniku Altair 8800, ki ga je opisala kot »prvi miniračunalniški komplet na svetu, ki lahko konkurira komercialnim modelom«. Članek je navdihnil prijatelja Billa Gatesa in Paula Allena, ki sta tako že aprila istega leta ustanovila podjetje Micro-Soft z namenom, da bi za Altair 8800 razvila programsko opremo. Že leta 1978 so odprli pisarne na Japonskem in naredili prve korake na globalne trge, leta 1980 pa sta Gates in Allen sklenila dogovor o dobavi operacijskega sistema za prvi IBM-ov osebni računalnik. Podjetje je takrat zaposlovalo že 129 ljudi.

Bill Gates in Paul Allen, soustanovitelja Microsofta, leta 1975.

Prvi logotip, ki je bil v uporabi med letoma 1975 in 1980.

Prva ekipa je imela enajst zaposlenih. Slika je nastala leta 1978, preden so prostore iz Albuquerqueja v Novi Mehiki preselili v Redmond v Washingtonu.

Svet spozna »windowse«

Leta 1985 je Bill Gates napovedal Microsoft Windows, grafični uporabniški vmesnik za operacijski sistem MS-DOS, ki ga je opisal kot »edinstveno programsko opremo, zasnovano za resnega uporabnika osebnih računalnikov«. Kmalu zatem je podjetje svoj sedež preselilo v Redmond v Washingtonu, kjer so svoj »dom« postavili na 13 hektarjev veliki parceli s šestimi stavbami in ribnikom, ki so ga po Gatesu poimenovali kar Jezero Bill.

Pogled iz zraka na Microsoftove prostore v Redmondu (1989). Leta 2017 so jih prenovili in dodali 17 novih stavb.

Podjetje je postajalo čedalje bolj uspešno in je marca 1986 vstopilo na borzo, tri leta pozneje pa so predstavili Office in ustvarili novo kategorijo programske opreme. Prav tako so skupaj s podjetjema Sybase in Ashton-Tatenow predstavili visokozmogljiv, večuporabniški relacijski podatkovni mehanizem z uporabo strukturiranega poizvedbenega jezika (Structured Query Language). Danes SQL Server uporablja 98 podjetij s seznama Fortune 100.

Do konca osemdesetih let je Microsoft že veljal za največje podjetje za programsko opremo za osebne računalnike na svetu.

Usmerjeni v prihodnost

Že na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so začeli promovirati svoje poslanstvo – pospeševanje znanstvenih odkritij in tehnološkega napredka –, da bi ljudi in organizacije po vsem svetu opolnomočili oziroma jim omogočili doseči »več«. S tem namenom so izdali Microsoftov raziskovalni načrt (Microsoft research plan), ki je bil sprva tajen, a je veljal za katalizator za razvoj podjetja. Danes Microsoft Research upravlja 13 laboratorijev, ki po vsem svetu zaposlujejo raziskovalce svetovnega formata.

Zanimiv je bil tudi dopis, ki ga je Bill Gates objavil leta 1995 in ga poimenoval Plimni val interneta (Internet Tidal Wave), v njem pa je priznal potencial interneta in napovedal, kako bo svetovni splet vplival na naša življenja.

24. avgusta 1995 je Bill Gates predstavil Windows 95, ki je hitro postal najbolj priljubljen operacijski sistem na svetu.

Vplivali so tudi sistemi, ki so jih predstavljali. Eden od težko pričakovanih je bil Windows 95, ki še danes velja za ikoničnega. Na voljo je bil na CD-jih, med drugim pa je predstavil gumb start in opravilno vrstico, koš za smeti in bližnjice na namizju. V petih tednih so prodali sedem milijonih izvodov, Windows 95 pa je postal najbolj priljubljen operacijski sistem na svetu.

Tako so bile videti Microsoftove pisarne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Fotografijo so uporabili v brošuri, namenjeni rekrutiranju novih zaposlenih.

Še en izdelek, ki še vedno navdušuje, je igralna konzola Xbox, ki so jo predstavili leta 2001. Xbox je podrl standarde hitrosti obdelave in povezljivosti, demokratiziral razvoj iger in ustvaril ogromno povpraševanje po igranju iger v živo, kar je privedlo do infrastrukture v oblaku, ki jo danes poznamo kot Microsoft Azure. In ko smo ravno pri igričarstvu – v devetdesetih letih je Windows 3.0 prvič vključeval brezplačno igro pasjanse, leta 2014 pa so za 2,5 milijarde dolarjev kupili igro Minecraft, ki velja za eno od najuspešnejših iger vseh časov.

Bill Gates pred oglasom za Xbox na Times Squareu v New Yorku (november 2001).

Bolj in manj uspešne naložbe

Ena od stvari, ki pa ni doživela tolikšnega uspeha, kot so upali, je iskalnik Bing, ki je luč sveta ugledal leta 2009. Pravijo, da ga niso ustvarili le za zagotavljanje rezultatov iskanja, temveč tudi za omogočanje pridobivanja in uporabe znanja s spleta, a Bing nikoli ni postal tako uspešen kot nekateri konkurenčni iskalniki.

Se jim je pa toliko bolj izplačal nakup LinkedIna (kupili so ga decembra 2016 za 26,2 milijarde dolarjev) in aplikacije Skype (leta 2011 so zanjo odšteli 8,5 milijarde dolarjev), s čimer je Microsoft poglobil svojo dolgoletno osredotočenost podjetja na video in glasovno komunikacijo v realnem času ter odprl nove tržne priložnosti za več kot 160 milijonov aktivnih uporabnikov Skypa. Pred tem so leta 1997 kupili tudi Hotmail, eno od prvih spletnih poštnih storitev na svetu, ki so jo pozneje nadomestili z Outlookom.

V naslednjih letih smo zahvaljujoč Microsoftu dobili tudi aplikacijo Teams, ki je hitro postala njihova najhitreje rastoča aplikacija, konzola Xbox One X, ki velja za najmočnejšo konzolo na svetu, pa je zaznamovala njihov vstop v svet iger v ločljivosti 4K.

Vstop v svet umetne inteligence

V Microsoftu so že leta 2017 ustanovili odbor Aether, da bi se osredotočili na vprašanja odgovorne umetne inteligence in pomagali oblikovati načela umetne inteligence, kmalu zatem pa so ustanovili Urad za odgovorno umetno inteligenco. Leta 2020 so zgradili enega od petih javno razkritih superračunalnikov na svetu, s čimer so omogočili novo infrastrukturo za učenje izjemno velikih modelov UI. Dve leti pozneje je GitHub Copilot postal prvi uspešen izdelek v dobi generativne UI, ki je razvijalcem omogočil učinkovitejše in hitrejše pisanje kode. Predstavili so tudi družino modelov umetne inteligence Phi, ki so se izkazali za zelo zmogljive in stroškovno učinkovite ter prekašajo druge modele podobnih ali večjih velikosti.

Letos je Microsoft na šestih celinah izvedel pobude za pospešitev uvajanja umetne inteligence ter usposabljanja in inovacij na področju UI. Kot pravijo, so v poslovnem letu 2025 na dobri poti, da vložijo približno 80 milijard dolarjev v izgradnjo podatkovnih centrov, ki temeljijo na umetni inteligenci, za usposabljanje modelov UI ter uvajanje aplikacij umetne inteligence in aplikacij v oblaku po vsem svetu. S tem korakajo v prihodnost, v kateri nameravajo še vedno slediti trendom. Kot je ob petdesetletnici povedal izvršni direktor Satya Nadella, je namreč skrivnost njihovega uspeha prav v tem, da so skozi vse spremembe v preteklih desetletjih delali na tem, da so se uspešno preoblikovali in ostali relevantni za uporabnike, partnerje in zaposlene. To nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje.

Jeseni 2024 je izvršni direktor Satya Nadella v Rimu spregovoril o transformativni moči umetne inteligence.

Tri generacije izvršnih direktorjev Microsofta: Bill Gates, Steve Ballmer (ki je direktor postal leta 2000; na fotografiji desno) in Satya Nadella (ki se je pri Microsoftu zaposlil leta 1992, direktor pa postal leta 2014; na fotografiji na sredini).